So dejavnosti, ki od nas zahtevajo ustvarjalnost, sveže ideje in maksimalno produktivnost. So pa dejavnosti, pri katerih se lahko prepustimo rutini in utečenim stvarem. Da zjutraj, pred odhodom v službo, pojemo zajtrk, je del rutine. Umivanje zob pred spanjem je ravno tako vsakodnevna rutina, ki je že utečena. Odraslim je to samoumevno, saj to počnemo že več desetletij. Včasih pa pri tem pozabimo, da smo se vsega tega tudi mi nekoč priučili. In sedaj moramo mi naučiti otroke oz. jim pomagati, da bodo tudi otroci usvojili »rutino«.

Rutina je pomemben dejavnik tudi v življenju otrok. Odvisna je od starosti otroka, njegovih sposobnosti in življenjskih okoliščin družine. Otroci se počutijo varnejše, ko vedo, kaj lahko pričakujejo. Rutina jim daje občutek stabilnosti in predvidljivosti, kar jim pomaga obvladovati stres in negotovost. Pomaga jim tudi, da se naučijo učinkovito upravljati svoj čas in prioritete. Velikokrat je rutina povezana s spodbujanje zdravih navad, npr. razporeditev obrokov čez dan, rutina spanja (kdaj mora otrok v posteljo, branje knjig pred spanje), higiena pred spanjem (tuširanje, umivanje zob)  … Če v družinski vsakdan vpeljemo zdrave vzorce rutine, bo posledično v družini manjkrat prišlo do nesoglasij ali konfliktov, da otrok nečesa ne želi, ni naredil ali je pozabil opraviti.

Naloga staršev je, da otroku pomagate oblikovati rutino, dosledno spremljate njegovo doseganje dogovorov, postavljate jasna navodila in ne spreminjate dnevne rutine. Najboljše, kar lahko storite, pa je, da ste dober zgled. Če otrok vidi, da tudi vi sledite rutini, je večja verjetnost, da bo rutini sledil tudi on.

Uvajanje rutine

Uvajanje rutine v družinsko življenje zahteva veliko potrpljenje, doslednost, vztrajnosti in postopnost. A se splača, saj bo s časom postala naravni del otrokovega dnevnega življenja. Kako se lahko tega lotite doma?

1. INDIVIDUALIZACIJA: Upoštevajte starost in individualne potrebe svojega otroka. Rutina naj bo prilagojena njegovemu razvoju, interesom in zmožnostim.
2. POSTOPNO UVAJANJE: Če otrok doslej ni imel urejene rutine, začnite postopoma. Ne uvajajte velikih sprememb naenkrat in ne pričakujte uspeha čez noč.
3. VKLJUČENOST OTROKA: Otroka vključite v oblikovanje njegovih rutin. To mu daje občutek sodelovanja, kontrole in odgovornosti.
4. JASNA NAVODILA IN PRIČAKOVANJA: Otroku jasno povejte, kaj pričakujete od njega. Na primer, če uvajate rutino pred spanjem, mu povejte, da je to čas za umivanje zob, branje pravljice in spanje.
5. VIZUALNA POMOČ: Otroci bodo lažje sledili rutini z uporabo vizualnih pripomočkov, kot so slike, grafikoni in urniki.
6. DOSLEDNOST: Ključna sestavina učinkovite rutine je doslednost. Poskušajte se držati urnika čim bolj dosledno, da bo otrok vedel, kaj pričakovati.
7. POHVALA IN SPODBUDA: Pohvalite otroka, ko uspešno sledi rutini. Pozitivna spodbuda deluje kot nagrada in nadaljnja motivacija otroka.

Rutina in šolsko delo

Uvajanje rutine v vsakdan bo koristilo otroku tudi pri učinkovitem upravljanju njegovega časa in uspešnosti pri šolskem delu. Še lažje bo to z vizualnimi pripomočki.

Zagotovo ste že kdaj otroka opominjali na veliko količino šolskih obveznosti, ki se bližajo, a ste naleteli le na kimajoče glave in odgovor »Ja, ja, saj vem! Saj bom!«. Ko je dejansko prišlo do poplave ocenjevanj in drugih obveznosti, pa je zmanjkalo časa.

Priporočam, da ima osnovnošolec koledar učenja oziroma urnik tedenskih/mesečnih obveznosti. To je odlično orodje za organizacijo in upravljanje rutine. Otroku pomaga razumeti časovne koncepte, ga nauči samodiscipline in kako si postavi prioritete. Če si otrok zapiše na koledarček pomembne »šolske datume« (ocenjevanje, predstavitev, govorni nastop …), bo imel jasnejšo sliko, koliko časa za pripravo še ima.  

View this post on Instagram

A post shared by Nastja – učiteljica in pedagoginja / Bobrov svet (@bobrovsvet)

Kako se lotiti izdelave urnika?

1. PRIMERNOST: Pri mlajših otrocih uporabite preprost papirnati koledar ali urnik. Če še ne znajo brati, lahko uporabljate ilustracije. Pri večjih lahko urnik napišete na belo tablo na steni ali natisnete urnik na povezavi.
2. SODELOVANJE: Otroka vključite v proces sestavljanja urnika. Upoštevajte njegove interesne dejavnosti (glasbena šola, trening …). Vprašajte ga, npr. katera gospodinjska opravila bi lahko on opravil in v katerem dnevu v tednu.
3. ŠOLSKE OBVEZNOSTI IN PROSTI ČAS: Določite čas za šolske obveznosti, kot so učenje, domača naloga in branje. Urnik naj vsebuje tudi prosti čas, igro in sprostitev.
4. BARVNE OZNAKE: Uporaba različnih barv za označevanje različnih vrst dejavnosti (npr. ena barva za ocenjevanje, druga barva za branje, tretja za gospodinjska opravila).
5. POSODOBITVE: Otrok naj urnik sproti posodablja, dopolnjuje s svojimi obveznostmi in kljuka že opravljene naloge.
6. SPODBUJANJE ODGOVORNOSTI: Otroka spodbujajte, da sam spremlja svoj urnik in se drži zapisanih časov. To je priložnost za razvoj samodiscipline in odgovornosti.
7. POHVALA: Ko otrok uspešno sledi urniku, ga pohvalite. Pozitivna spodbuda lahko motivira otroka za nadaljnje upoštevanje urnika.

Gre za primer, kako lahko otrok oblikuje mesečni načrtovalnik. Tudi otrok naj ima – tako kot odrasli – en dan v tednu “prosti dan” (npr. v nedeljo). To naj bo dan za počitek, prosto igro, druženje in branje. Učenec naj v koledarček vpiše datume vseh obveznosti (pisnih in ustnih ocenjevanj, predstavitev …). Naj pregleda snov, določi število dni za učenje, obvezno pa naj učenju sledi vsaj en dan za utrjevanje. Predmete oz. obveznosti lahko pobarva z različnimi barvami. Tako zapolnjen koledarček bo otroku jasno in nazorno pomagal organizirati čas.