Konec šolskega leta ni stresen le za starše, temveč tudi za otroke. Dnevi postajajo vse daljši in vabijo k igri, konci tednov pa so navadno rezervirani za izlete in piknike, a v mislih mnogih osnovnošolcev tli nekaj povsem drugega: kontrolne naloge, ustna ocenjevanja, govorni nastopi, slovo od učiteljev in prijateljev … Vse to so čustveni izzivi, ki jih šolarji pogosto še ne znajo ubesediti.
Maj in junij prinašata več pritiska, spremembo rutine in visoka pričakovanja odraslih. Kako lahko otroku pomagamo, da ga vse to ne preplavi? Ključno je dobro načrtovanje dneva in učenja (več o tem najdete v blogu tukaj), realna pričakovanja in – kar pogosto spregledamo – podpora pri obvladovanju stresa in čustveni regulaciji. Gre za eno najpomembnejših veščin za otrokovo dolgoročno duševno zdravje.
Prepoznajte stres, četudi ga otrok ne poimenuje
Otroci ne bodo rekli: »Sem pod stresom.« Bodo pa rekli: »Boli me trebuh.«, »Nočem v šolo.« ali »Pusti me pri miru!« To so opozorilni znaki za vas, starši, da se z otrokom nekaj dogaja – preveč dražljajev, premalo počitka, previsoki pritiski, morda premalo občutka varnosti. »Berite« svojega otroka med vrsticami in bodite pozorni, kajti otrokovo telo pogosto spregovori prej kot njegove besede.
Pomagajte otroku poimenovati čustva
Mnogo otrok ne zna prepoznati, kaj čutijo, kaj šele to ubesediti. V stresnih trenutkih ne potrebujejo analiz in razlag, ampak varnost, mir in vašo prisotnost. Ko je otrok v čustveni stiski, je dovolj že to, da ste z njim, ga pogledate, objamete in mu brez obsojanja prisluhnete. Če začuti, da je slišan in sprejet, se bo hitreje pomiril. Lahko mu pomagate prepoznati čustvo tako, da mu poveste, kaj opažate, na primer: »Vidim, da si razočaran. Ali je to zaradi ocene, ki si jo dobil?« ali »Zdi se mi, da te je tega govornega nastopa strah – to je povsem normalno.« Pomembno je, da otroku ne ponujate takojšnjih rešitev ali kritik, temveč mu omogočite prostor, kjer se lahko izrazi. Otrokove občutke jemljite resno, pomagajte mu, da se potolaži, ampak ne tako, da bi otrokove občutke zanikali, njegovo pozornost speljali drugam ali da bi bežali od njih (Perry, 2019).
Vaja 1: Termometer čustev
Čustva so kot voda v loncu – če jih ne prepoznamo pravočasno, lahko hitro zavrejo. Pri otrocih se to pogosto pokaže kot izbruh jeze, jok ali umik vase. Ena izmed učinkovitih metod za čustveno samoregulacijo je termometer čustev. Skupaj z otrokom narišite barvni stolpec s številkami od 1 do 10. Ena pomeni popolnoma umirjeno stanje, deset pa zelo močno čustveno vznemirjenost. Vprašajte otroka, kje na tej lestvici se trenutno nahaja. Ko zna sam ovrednotiti svoje stanje, se lažje umiri, nato pa skupaj poiščeta pomiritveno strategijo, ki bi mu v dani situaciji pomagala. To so lahko dihalne vaje, objem, pogovor, poslušanje glasbe ali kratek sprehod. Takšne vaje so še posebej uporabne pri otrocih, ki težko izražajo svoje doživljanje, a se želijo povezati.
Moč dihanja – preprosto, a izjemno učinkovito
Dihanje je eno najmočnejših orodij za pomiritev telesa in duha. Ko so otroci pod stresom, pogosto dihajo plitvo, kar dodatno poslabša počutje. Globoko, zavestno dihanje pa jim pomaga, da se umirijo, zberejo in lažje spopadajo z izzivi. Takšne tehnike lahko doma vadite zvečer pred spanjem, v mirnem in varnem okolju. Otroci so zelo dojemljivi za te vsebine. Če jim jih predstavimo na zanimiv način, jih hitro ponotranjijo.
Vaja 2: Dihaj kot zvezdica
Ena izmed preprostih vaj je dihanje v obliki zvezdice. Na list papirja narišete peterokrako zvezdo. Otrok s prstom sledi njeni obliki – vdihne, ko gre s prstom navzgor, in izdihne, ko gre navzdol. Vajo izvajajte skupaj, najbolje pred spanjem. Otrokom pomaga, da se sprostijo, umirijo in lažje zaspijo. Ko se je bodo naučili, jo bodo znali uporabiti tudi v šoli, npr. pred ocenjevanjem znanja ali nastopom.
Trening hvaležnosti za pozitivno naravnanost
Hvaležnost ima številne pozitivne učinke na otrokovo duševno zdravje. Spodbuja občutek sreče, zmanjšuje stres in otroku pomaga, da se osredotoča na to, kar ima, ne na to, kar mu manjka. Še posebej učinkovita je zvečer, ko skupaj z otrokom razmislite, kaj je bilo v tem dnevu lepega, prijetnega in/ali zanimivega. Ta preprost ritual ustvarja občutek varnosti, povezanosti in gradi notranji optimizem (Cummings, 2019).
Vaja 3: Kozarec hvaležnosti
Z otrokom si naredite t. i. kozarec hvaležnosti. Potrebujete prazen kozarec za marmelado, nekaj listkov in pisalo. Vsak večer ali enkrat tedensko se pogovorite in napišite vsak tri stvari, za katere ste hvaležni v tistem dnevu/tednu, dodajte datum in ime, ter listek spravite v kozarec. Ko bo otroku težko, stresite listke iz kozarca in jih preberite. Spomnite se, koliko lepega se vam je zgodilo.
Čuječnost, čustvena regulacija in zavestno dihanje niso velike skrivnosti, temveč preproste veščine, ki jih lahko vsak starš uvede v otrokov vsakdan. S skupnimi večernimi rituali, pogovori in vajami boste otrokom pomagali razviti notranjo moč, ki jim bo koristila ne le v šoli, temveč tudi v življenju nasploh. Vzgoja čustvene odpornosti je proces, ki se gradi vsak dan, z malimi dejanji, njegovi učinki pa trajajo vse življenje.
Vse PDF-je z vajami si lahko brezplačno prenesete tukaj.
Literatura:
- Cummings, B. (2019). Čarobni jaz. Duhovni vodnik k zdravju in zadovoljstvu za otroke. Brežice: Primus.
- Perry, P. (2019). Knjiga, za katero želite, da bi jo prebrali vaši starši (in za katero bodo vaši otroci veseli, da ste jo). Brežice: Primus.